Kranjska Iskra je nastala iz tovarne, ki so jo leta 1941 ustanovili Nemci za izdelavo delov za letalsko industrijo Luftfahrgeratewerke Krainburg. Nastala je na lokaciji tekstilne tovarne Jugočeška v Kranju. Okupator je ob umiku leta 1945 nameraval tovarno porušiti, vendar se je zaposleni posrečilo doseči, da so jo zapustili nepoškodovano. Tako je tovarna LGW postala temelj razvoja strojništva in elektrotehnike v naši državi. Ministrstvo za industrijo Ljudske republike Slovenije je po vojni ustanovilo strojno tovarno, ta pa se je marca 1946 preimenovala v Iskro. Ob ustanovitvi je imela 850 zaposlenih. V začetku sedemdesetih je Iskra postala največje slovensko podjetje za elektromehaniko, telekomunikacije, elektrotehniko in avtomatizacijo. V času socializma, je bila Iskra eno redkih podjetij z lastnim oblikovalskim oddelkom, ki je bil tudi temelj njene usmerjenosti v prihodnost. Že od samih začetkov je podjetje delovalo ne samo na domačem, temveč tudi na zahtevnem mednarodnem trgu. V devetdesetih letih pa se je ZP Iskra razcepi na več samostojnih podjetji, od katerih nekatera uspešno delujejo še danes.
ITV 1
je prvi Iskrin induktorski namizni telefon. Je kopija Siemensovega telefona z oznako OB 33. Telefon je sestavljen iz bakelitne slušalke, viličnega stikala in ohišja iz prešane pločevine. Deloval je v ročnih lokalno-baterijskih sistemih. Pri nas so ga množično uporabljali na pošti in še ne dolgo tega na železnici.
PTI 49
Je prenosni induktorski poljski telefon narejen predvsem za potrebe vojske. Zunanjost aparata je iz bakelita. V njej je v kovinskem zaščitnem ohišju nameščen induktorski aparat. Za prenašanje je aparat opremljen z močnim tekstilnim pasom za nošenje čez ramo. Je kopija Siemensovega telefona z oznako FF 33.
ATA 1 – 2
Leta 1949 je Iskra predstavila svoj prvi avtomatski namizni telefon. Izdelovali so dva modela, ATA 1 z zemeljsko tipko, ki je bil namenjen za delovanje v hišnih avtomatskih telefonskih centralah, in ATA2 brez tipke. Aparat je bil najpogosteje narejen iz črnega bakelita, obstajajo pa tudi redki primerki v belem bakelitu.
ATA 11 – 12
Leta 1956 je Iskra predstavila svoj drugi avtomatski bakelitni telefon, znan kot model ATA 11 z zemeljsko tipko in ATA 12 brez tipke. Telefon je tudi izvažala. Zanimiv je model za uporabo v tropskih krajih. Ta ima nameščene fine zaščitne mrežice, ki preprečujejo vdor mrčesa. V zbirki imam eksponate, ki so izdelani v sedmih različnih barvah bakelita.
M – 63
Leta 1965 so v Iskri predstavili induktorski poljski telefon M-63. Vodotesno ohišje je iz lahkega aluminija, odpornega na mehanske poškodbe. Za prenašanje je aparat opremljen z močnim tekstilnim pasom za nošenje čez ramo. Telefon ima preklopno stikalo, s pomočjo katerega izberemo R za delo z radijsko postajo, LB za delo preko lokalno- baterijskih central, in CB za delo preko CB central (ATC). Za delovanje v centralno- baterijskih avtomatskih sistemih je bil v uporabi dodaten zunanji številčnik, montiran v vodotesno ohišje.
ATA 31 – 32
Leta 1965 je Iskra predstavila telefon ATA 30. Za ohišje je bila prvič uporabljena termoplastična masa, kar je omogočalo pocenitev proizvodnje in hkrati večjo mehansko trdnost aparata. Sestavni deli, indukcijska tuljava, vilično stikalo, kondenzator in zvonec so pritrjeni na spodnji del ohišja. Vsi elementi so med seboj povezani z ožičenjem. Ohišje tega modela so uporabili tudi za hišne garniture.
ATA 21 – 22
Leta 1967 je Iskra predstavila iskra model ATA 20. To je bil prvi telefon z vgrajenim tiskanim vezjem za montažo in povezavo sestavnih delov. Vsi telefoni ATA imajo klasičen oglen mikrofonski vložek. ATA 21 je bil prvi Iskrin telefon, ki so ga kopirali v tujini.
ATA 61 – 62
Leta 1975 je Iskra predstavi Iskra namizni telefon ATA 61. Kot pri predhodnikih tudi pri tem modelu tolkalo zvonca udarja po dveh skodelicah. Jakost zvonjenja se regulira s pomočjo gumba na spodnji strani. Že naslednje leto so telefon posodobili z elektronskimi elementi, in dobil je novo oznako ETA 61.
ETA 31 – 32
Leta 1976 so avtomatski aparat spremenili v elektronski ETA. Klasično indukcijsko tuljavo so zamenjale elektronske komponente, postavljene na tiskano vezje ( tranzistorji, upori, kondenzatorji). Ogleni mikrofon je zamenjal elektrodinamični, ki ima majhna govorna popačenja in s časom ne menja tehnične karakteristike. Odporen je na klimatske razmere. Mikrofonski in telefonski vložek je pri aparatih ETA enak.
ETA 61-62
Leta 1976 je iskra predstavila namizni telefon z elektronskimi elementi Zanimivost predstavljenega eksponata je prozorno ohišje, skozi katerega je videti sestavne dele telefona.
ATA 40 – CONTINENTAL
Leta 1972 je Iskra predstavila avtomatski telefonski aparat Continental. Ohišje telefona je iz termoplastične mase, spodnji del pa je narejen v kombinaciji s kovinsko ploščo. Elementi so postavljeni na tiskano vezje. Izmenični mehanizem zvonca je vgrajen v večjo skodelico.
ISKRA EXECUTIVE
Je pionirski predstavnik nove tehnologije, ki je bila še v razvoju. Za pogovor s slušalko z oglenim mikrofonom ima v ohišju klasično ATA vezje. Poleg je dodatno elektronsko vezje, ki omogoča pogovor s pomočjo vgrajenega zvočnika in dodatnega mikrofona brez dviga slušalke, kar je tehnična novost. Klasični zvonec je zamenjal tonski pozivnik.
ISKRA ELECTRONIC EODI – 04
Leta 1974 je Iskra predstavila nov elektronski telefon. To je bila noviteta, saj so v aparat vgradili številčno tipkovnico. Ta omogoča novo funkcionalnost, kot sta ponavljanje zadnje izbrane številke in izbiranje do deset številk iz pomnilnika. Za dohodni poziv ima vgrajen tonski pozivnik.
ISKRA CONFERENCE
Je predstavnik nove generacije elektronskih telefonov. Telefon ima v ohišju dvosmerni (dupleks) ojačevalnik z mikrofonom in zvočnikom, kateri omogoča pogovor brez uporabe slušalke. Izbiranje telefonske številke omogoča številčna tipkovnica. Za dohodni poziv ima vgrajen tonski pozivnik.
ETA 35 – 36V
Aparat so posodobili, namesto vrtečega številčnika so vgrajevali tipkovnico z dekadnim izbiranjem. Indukcijski zvonec je enak kakor pri predhodniku. Obstaja tudi model za montažo na zid (stenski telefon) z oznako ETA 35V in ETA36V. Posebej prilagojeno vilično stikal je bilo oblikovano tako, da je slušalka lahko na njem visela.
