Ko se je leta 1835 slikar Samuel Finley Breese Morse (1791 – 1872) peljal z ladjo iz Evrope v Ameriko, je poslušal razlage dr. Jacksona o zanimivih telegrafskih poskusih, ki jih je videl v Parizu. Besede dr. Jacksona slikarju Morseju niso šle iz glave. Začel je premišljevati, kako bi lahko s pomočjo elektrike prenašali sporočila. Porodila se mu je zamisel, da bi na kotvico, ki jo privlači elektromagnet, pritrdil svinčnik. Ta bi glede na spremembe električnega toka risal znamenja na premikajoči se papir. Prvi poskusi so se mu ponesrečili, saj je imel premalo znanja na področju fizike in mehanike. Pri nadaljnjih poskusih je bil njegov pomočnik Alfred Vail (1807 – 1859), in leta 1837 sta skupaj predstavita prvi telegrafski aparat.
Sestavljen je bil iz dveh delov. Oddajnik oziroma telegrafsko dajalo je proizvajalo določene impulze s pomočjo posebnih ustavljivih zobatih letvic. Sprejemnik je bil sestavljen iz starega slikarskega stojala. Na zgornji leseni letvici je viselo nihalo v obliki enakokrakega trikotnika. Sredi nihala je bila pritrjena kotvica. Nasproti nje pa je bil na sredinski letvici slikarskega okvirja elektromagnet. Ko je elektromagnet pritegnil kotvico, trikotnik spremeni svoj položaj. Za pomik papirja je skrbel poseben vlečni mehanizem. Na spodnjem delu trikotnika, na osnovnici pa je bilo pritrjeno pisalo. To je risalo posebne cikcakaste znake po papirnem traku, ki se je premikal čez osrednji valj. Ti znaki so predstavljali števila od 0 do 9. Znaki so bili v skupinah povezani s krajšo ali daljšo vezno črto. S pomočjo črte so bila števila razvršča v skupine. Za dešifriranje sporočila je Morse sestavil poseben ključ besed, ki je bil zelo zapleten in zato v praksi skoraj neuporaben.
Prvotni ključ za besede je Morse kmalu nadomestil z Morsejevo abecedo, sestavljeno iz pik in črt. Ta pa se je izkazala kot izredno uporabna. Telegrafist lahko z Morsejevo abecedo pošlje do 100 znakov v minuti. Ker je vsaka črka sestavljena povprečno iz treh do štirih znakov, to pomeni 24-35 črk v minuti. Aparat je z uvedbo Morsejeve abecede dobil novo, enostavno konstrukcijo. Leta 1840 je bil Morsejev aparat že tako izboljšan, da je postal uporaben tudi v praksi. S pomočjo svojega pisalnega brzojava je Morse leta 1843 odprl prvo telegrafsko linijo Washington – Baltimore. Velikanski uspeh te linije je pospešil hitri razvoj telegrafskega prometa po Ameriki.
Morsejevo iznajdbo so neprestano dopolnjevali in izboljševali. Razvili so se različni telegrafski aparati in načini vezav, telegrafske linije pa so se hitro širile po vsem svetu. Neprestani razvoj telegrafskega prometa pa je kmalu pokazal, da Morsejev aparat ne zmore izpolnjevati naraščajočih potreb. V prvi polovici prejšnjega stoletja ga je postopoma zamenjal nov telegrafski izum – teleprinter.
V mornarici in v oboroženih silah je bila Morsejeva abeceda v aktivni uporabi do 31. decembra 1999, ko je bila uradno izločena iz uporabe. Še vedno pa jo uporabljajo radioamaterji in taborniki kot sredstvo preproste komunikacije.
