Telegraf je za svoje delovanje potreboval enosmerno napetost, ki jo je dobil iz linijske baterije. Daljša kot je linija, večji je upor in zato potrebuje močnejšo baterijo. Želeno moč so dosegli z združevanjem več galvanskih elementov v eno baterijo. Problem velikih baterij so v telegrafiji rešili s telegrafskim relejem. Ta je sprejemal impulze, ki so po liniji prihajali iz oddaljene postaje, in jih je s pomočjo kontaktov in lokalne baterije obnavljal. Preprosta konstrukcija releja je omogočala enostavno vzdrževanje in regulacijo. V dolgem obdobju telegrafije je bilo izdelano več modelov telegrafskih relejev.
Na lesenem podstavku stojita dve tuljavi elektromagneta, ki sprejema tok od oddaljene postaje. Naviti sta iz tanke bakrene žice s svileno izolacijo. (Takrat še niso poznali lakirane žice.) Vsaka tuljava ima veliko število ovojev. Električni upor vsakega elektromagneta je 500 Ohmov. Nad njim je dvoramni vzvod, ki je vpet v stranske vijake centralnega stebra. Daljši krak vzvoda nosi železno kotvo, ki jo priteguje elektromagnet. Dvoramni vzvod se giblje med dvema odbojnima kontaktoma, ki sta montirana na kontaktni regulacijski steber. Narejena sta iz vijačnih kontaktov z velikimi glavami za ročno regulacijo. Spodnji odbojni vijak ima srebrni kontakt, zgornji pa ima namesto kontakta izolacijo. Krajši krak dvoramnega vzvoda je napet s tanko vzmetjo, vpeto v jeziček. Ta moli iz votlega stebra, opremljenega s posebnim regulacijskim vijakom. S pomočjo dvoramnega vzvoda in srebrnega kontakta se ustvarja nov tokokrog, ki ga napaja lokalna baterija na postaji. V ta tokokrog je vezan Morsejev sprejemnik, ki od lokalne baterije prejema dovolj močan tok za gibanje pisalnega vzvoda. Na leseni osnovni plošči so še štirje priključni kontakti. Prva dva povezujeta tuljave elektromagneta. Druga dva pa sta povezana z dvoramnim vzvodom in srebrnim kontaktom odbojnega stebra. Za dobro delovanje releja mora biti moč linijskega toka okoli 20 miliamperov, takrat se rele tudi najlažje regulira.
Še zanimivost okoli imena PRIPREGA.
Vsak nov izum potrebuje tudi ime. Ponavadi nas že uporaba ali oblika spomni na nekaj že znanega. V pionirskih časih elektrotehnike so se prevozi opravljali še s konjsko vprego. Kakor so furmani na svojih postajah pripregli nov par spočitih konj, tako je PRIPREGA v telegrafsko linijo vnesla novo moč lokalne baterije.