V sodelovanju z belgijskim podjetjem BTM je leta 1977 iskra začela s proizvodnjo javnih telefonskih govorilnic.
V tistih časih je bila pokritost telefonskega omrežja zelo skromna. Javne telefonske govorilnice so omogočile komunikacijo tudi tistim, ki telefona niso imeli, ali pa so potrebovali klic s terena (vojska, transport turizem itd). Klic v sili za zdravstvo in policijo je bil omogočen brezplačno.
Prva generacija so bili NTA novčični telefonski aparati. Pozneje preimenovani v JATENA ( javni telefonski novčični aparat). Hitro so postali zelo uspešni in bili eden prepoznavnih Iskrinih proizvodov po celi Jugoslaviji. Zaradi inflacije je cena impulza neprestano naraščala. V govorilnici je bilo tarifno vezje z mostički, katerega je bilo ob vsaki podražitvi potrebno prilagoditi, kar je slaba lastnost novčičnih govorilnic.
Druga generacija so govorilnice na žetone velikosti A, B, C, ki so predstavljali fiksno število impulzov. Žetone so prodajali na poštah, trafikah in lokalih, kjer so ceno prilagodili na vrednost impulza. Problem nastavljanja vezja ob vsakokratni podražitvi je tako odpadel.
Tretja generacija so govorilnice na magnetne kartice za 100, 200, 300, ali 400 impulzov. Zaračunavanje pogovorov je avtomatsko z odbijanjem impulzov iz kartice. Čitalniki kartic so bili veliki in dragi. Kartice niso imele zaščite pred kopiranjem in se jih je dalo ponarejati, zato niso imele perspektive. Slabost govorilnic na magnetne kartice je, da za delovanje potrebujejo dodaten omrežni napajalnik. Vse ostale Iskrine govorilnice ne potrebujejo nobenega dodatnega napajanja in se napajajo samo po telefonski liniji, kar je velika prednost.
Četrta zadnja generacija so govorilnice na čip kartice z dobroimetjem 50, 100, ali 300 impulzov. Majhen čitalnik kartic omogoča odštevanje porabljenih impulzov. Uporabljale so se povsod, najdlje pa v psihiatričnih ustanovah in zavodih za prestajanje kazni.
Nekoč so ljudje čakali v vrstah pred telefonskimi govorilnicami. Poznejši hiter razvoj mobilne telefonije je dobesedno zaključil uporabo javnih govorilnic.