Telegrafska postaja, v kateri se je stekalo več linij, je imela montirano telegrafsko menjalo. To je pomožna naprava, na katero se priključijo vse linije, ki prihajajo v postajo, vsa delovna mesta, ozemljitev in druge pomožne naprave. Z njo so dajali zveze iz postaje in povezovali linije z delovnimi mesti.
Menjalo je montirano na leseni podlagi in je preprosta kompaktna naprava. Sestavljeno je iz potrebnega števila vodil (medeninaste lame), ki so ena od drugega izolirana in montirana v dve navzkrižni vrsti. Vodila so na mestih križanja prevrtana točno druga nad drugim. S pomočjo medeninastih čepov, ki se jih vstavi v odprtino, se izvede električni spoj med gornjim in spodnjim vodilom. Medeninasti čepi so po dolžini razrezani, kar jim daje prožnost in omogoča dober električni spoj. Izolacija med medeninastimi letvicami je iz lesa ali trde gume. Število vodil se določi glede na velikost telegrafske postaje. Na vodila v zgornji vrsti so priključene linije, na tiste v spodnji vrsti pa telegrafski aparati. Razpored priključkov se izvede po vezalni shemi postaje. Zaradi preproste konstrukcije menjalo ne zahteva posebnega vzdrževanja. Telegrafisti so za čiščenje uporabljali le čopič. Redno so čistili prah. Posebej so pazili na izvrtine, ki so morale biti vedno čiste, da ne bi prišlo do poškodb in slabih spojev. Kot zanimivost naj omenim, da so predstavljeni tip navzkrižnega menjala imenovali tudi švicarski križ. Montiran je bila na telegrafski mizi ali na steni v telegrafski postaji. V času telegrafije so izdelovali še nekaj tipov menjal. Njihova skupna lastnost je vedno preprosta konstrukcija.
